GRAJSKI VRT 

ROKODELNICE IN IGRARIJE NA GRAJSKEM VRTU

Vabljeni na Loški grad, kjer bo potekal pester program za otroke vseh rodov. Na grajskem vrtu in na grajskem dvorišču se nam pridružite na različnih delavnicah, kjer bomo ustvarjali iz naravnih materialov, se preizkušali v igrah in plesu, z zeliščarjem in škratom spoznavali zdravilne rastline. Spoznali boste dramatizirano loško pripovedko, v kaligrafski ustvarjalni delavnici pa grajskega pisarja.
Ustvarjalne delavnice se navezujejo na rokodelstvo in cehe, ki so delovali na Loškem v preteklosti. Ustvarjali bomo iz naravnih materialov kot krojači, lončarji, kovači … Delavnice bodo imele tudi poučno vsebino o rokodelstvu in cehih na Loškem. V današnjem času se vedno več govori o ekologiji in o tem, kako ohraniti naravo takšno, kakršna je. Naši predniki so o naravi, vremenu, drevesih in drugem rastlinstvu vedeli veliko. Z vsem tem so bila v preteklosti povezana različna verovanja in zgodbe, s katerimi se boste seznanili v nedeljo, 27. rožnika. S škratom se boste sprehodili do Kranclja in na poti spoznavali, kaj vse se najde na travniku in še marsikaj iz ljudskega izročila naših prednikov. O tem, kako in s čim so se otroci v tistem času igrali, ne vemo skoraj nič, je pa gotovo, da smo se in se tudi danes otroci še vedno radi igrajo kraljične, kraljeviče in viteze, zato smo v program vključili učenje družabnih plesov poznega srednjega veka in renesanse ter druge družabne igre.
Ljudske pripovedke nam prav tako razkrivajo, kako so živeli in v kaj so verovali naši predniki, govorijo o usodi tako preprostih ljudi kot tudi graščakov in škofov. Poleg tega nam govorijo o bitjih, ki se danes mnogim zdijo izmišljena – škratih, vilah, velikanih, divjih in povodnih možeh … Pastirji so marsikatero od teh bitij videli, ko so pasli svoje črede po loškem hribovju. Kaj se je zgodilo pastirju, ki je zašel v Kačje brezno, boste videli v dramatizirani pripovedki.

ZA ŠKROPARJEVO HIŠO

PRI KROJAČU

Šivanje srajčk iz lanenega in platnenega blaga. Spoznali bomo tudi krojaški ceh, platnarstvo in kako so včasih izdelovali blago.

ZA KOZOLCEM

PRI LONČARJU

Izdelovanje posod, pečnic in drugih lončarskih izdelkov iz gline. Spoznali boste srednjeveško keramiko na Loškem in lončarski ceh.

PRED KOZOLCEM

PRI KOVAČU

Izdelovanje kovaških izdelkov iz časa prireditve

Organizator: Društvo Sredina

ZBIRANJE PRI OGNJIŠČU OB LETNEM GLEDALIŠČU

ZELIŠČARSTVO IN OGNJIŠČE NA PROSTEM

Spoznali boste zelišča, v kakšne namene jih uporabljamo danes in v kakšne namene so jih uporabljali naši predniki. Spoznali boste tudi različno verovanje, ki se nanaša na izbrana zelišča.

PRI OGNJIŠČU OB LETNEM GLEDALIŠČU

KUHANJE ČAJA IZ ZELIŠČ, PEKA HLEBČKOV

Iz nabranih rož boste pletli venčke.

MALI GRAJSKI VRT

S ŠKRATOM NA KRANCELJ

S škratom se boste sprehodili na Krancelj. Med potjo boste nabirali zelišča in travniške rože. Škrat vam bo pripovedoval pripovedke in zanimivosti o verovanju in znanju iz ljudskega izročila naših prednikov. Če bo mogoče, si boste na Kranclju skuhali čaj iz zelišč, če ne tam, pa gotovo na grajskem vrtu, ko se vrnete.

DRUGO NADSTROPJE OKROGLEGA STOLPA / ZBIRANJE NA GRAJSKEM DVORIŠČU

GRAJSKI PISAR - KALIGRAFSKA DELAVNICA

Loški grad, prvič omenjen že leta 1202, je poleg Kašče najbolj prepoznaven simbol srednjeveške freisinške Loke. Skozi stoletja je služil gospodarskim, upravnim in izobraževalnim namenom, danes pa opravlja kulturno poslanstvo in je kot pomembna stavbna dediščina deležen temeljite prenove. V muzeju so obiskovalcem na ogled arheološka, zgodovinska, kulturnozgodovinska, umetnostna, etnološka in prirodoslovna zbirka. V severovzhodnem grajskem stolpu je rekonstruiran nekdanji dvižni most z originalno zasnovo. V muzejski galeriji prireja muzej občasne razstave, na grajskem vrtu pa je urejen muzej na prostem, obnovljena Škoparjeva hiša z zasnovo iz 16. stoletja. Faksimile Brižinskih spomenikov, Škofjeloškega rokopisa, Škofjeloškega pasijona in kopije cehovskih listin nam v muzeju govorijo o času, ko so poklicni pisarji pa tudi menihi v srednjeveških samostanih ustvarjali naše skrite zaklade – srednjeveške rokopise, urbarje in druge arhivske listine.
Na Loškem gradu je v času freisinške oblasti poleg oskrbnika in kaščarja služboval tudi grajski pisar, ki je vsak dan, leto za letom zapisoval izdatke in prihodke gospostva, v urbarje pa so zapisovali kmečke dajatve; za loško gospostvo je ohranjenih več kot 50 urbarjev. Otroci in starši si bodo v kaligrafski delavnici najprej ogledali pisne dokumente v muzejskih zbirkah, posebej še Škofjeloški rokopis, ki ga je leta 1466 dokončal menih Martin iz Loke in vsebuje najstarejša poimenovanja mesecev v slovenščini. Pogovarjali se bodo o julijanskem in gregorijanskem koledarju ter spoznali kaligrafijo – umetnost lepopisa. Nato bodo s srednjeveško pisavo gotico izpisali svoj horoskop v slovenščini.
(* zbirališče vsako polno uro)

Mira Kalan, muzejska svetovalka, Loški muzej Škofja Loka

LETNO GLEDALIŠČE

KRALJIČINE PLESNE DELAVNICE

Otroci in odrasli boste ob živi glasbi plesali družabne plese poznega srednjega veka in renesanse.

Organizator: Društvo Sredina

LETNO GLEDALIŠČE

OTROŠKE IGRARIJE IZ ČASOV PRIREDITVE

Otroci bodo preizkusili svoje spretnosti v hoji po vrvi, metanju podkvic k cilju oz. podiranje cilja s podkvico, sekanju žogic z mečem in snemanju obročka s kopjem.

Organizator: Društvo Sredina

PRI PAVILJONU

DRAMATIZIRANA PRIPOVEDKA: KRONA KAČJE KRALJICE

V knjigi Kamniti most so zbrane pripovedke z loškega ozemlja. Avtor Lojze Zupanc v uvodni besedi pravi, da bi motivi brez zgodovinskega oziroma etnološkega ozadja že zdavnaj usahnili v domišljiji ljudstva, če bi ne bili vzeti iz življenja in bajke, ki sta v preteklosti spremljala ljudstvo loškega ozemlja. Da bi ohranili spomin na preteklost, smo pripravili lutkovno predstavo po pripovedki Krona kačje kraljice. Poleg lutkovne predstave boste prisluhnili tudi drugim pripovedkam ali si jih prebrali sami in se igrali različne igrice.

Pripravila: Sandra Ržen, Miha Kalan, Atelje Clobb

PRI OGNJIŠČU OB LETNEM GLEDALIŠČU

PLES OB OGNJU

Za zaključek prijetnega druženja bomo zaplesali ob ognju.

PRI OGNJIŠČU OB LETNEM GLEDALIŠČU

ČEBELARSKA DELAVNICA

Organizator: Čebelarsko društvo Škofja Loka

TRAVNIK POD LOŠKIM GRADOM

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA "FOTO3"

Jana Jocif, Jana Kuhar in Urška Potrebuješ so ljubiteljske fotografinje, ki so s svojo fotografsko potjo močno vezane na Škofjo Loko in njeno okolico. Vse tri prihajajo iz Škofje Loke, druži pa jih navdušenje nad fotografijo. Skupno točko so našle predvsem v zvrsteh dokumentarne, umetniške in reportažne fotografije. Na razstavi bodo predstavile domačo obrt in opravila na škofjeloškem ter podobe škofjeloške krajine.

Koordinatorji nedeljskega programa: Agata Pavlovec, predstavniki Loškega muzeja, Sandra Ržen, Katka Žbogar, Andreja Križnar, Andreja Ravnihar Megušar, predstavniki Knjižnice Ivana Tavčarja, Atelje Clobb

LETNO GLEDALIŠČE

KULINARIČNA PONUDBA

Ponudniki: Kmetija Matic, Kmetija Pri Pustotniku, Špela Tomažin

KAPELA LOŠKEGA GRADU
MUSICA LOCOPOLITANA: FESTIVAL HISTORIČNE GLASBE IN PLESA

KONCERT BAROČNEGA TRIA AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI

Veronika Ramovš in Kristina Martinc – kljunasti flavti
Izidor Erazem Grafenauer – kitara / vihuela
pod vodstvom doc. Mateje Bajt.

LOŠKI GRAD

COPRNIŠKA KRVAVA RIHTA V LOKI

Sojenje Agati Schwarzkobler; po Visoški kroniki dr. Ivana Tavčarja priredil in dramatiziral Ludvik Kaluža.
Lovi na »čarovnice ali coprnice« so se dogajali in se dogajajo v vseh časih, le povodi zanje in njihove oblike se spreminjajo – temeljni vzroki pa ostajajo večno nespremenjeni: človeška hudobija, sovraštvo in maščevalnost, ki jim botrujejo še nerazgledanost, praznoverje in naduti pohlep po oblasti. Tega se je zavedal in deloma sam doživljal tudi pisatelj Ivan Tavčar, zato je tej temi v svojem romanu Visoška kronika namenil velik del pozornosti, nakazal  pa je tudi možno rešitev vprašanja, kdo lahko tak lov ustavi: modra in razsvetljena oblast, kakršna se mu je kazala v podobi loškega oblastnika, freisinškega škofa Janeza Frančiška. Tavčar je svoj roman gradil na pisateljski domišljiji, hkrati pa jo je podpiral z zgodovinskimi dejstvi. Škof Janez Frančišek je resnična oseba iz časa, ki ga roman obravnava, prav tako pa so v tistem času tudi v loškem gospostvu še preganjali čarovnice.
»Coprniška krvava rihta v Loki« je dramatizacija tistega dela Tavčarjevega romana Visoška kronika, ki opisuje čarovniški proces proti Agati Emi Schwarzkobler v Škofji Loki. Agata je nedolžna žrtev, ki se je ob nepravem času znašla na nepravem kraju. V njeno usodo pomenljivo poseže razsvetljeni oblastnik, ki bi bil lahko vzor še danes.
Predstava je bila prvotno namenjena uprizarjanju na srednjeveških dnevih v okviru Venerine poti in nekajkrat (1998) tudi izvedena kot predstava na prostem – na sotočju Poljanske in Selške Sore, na mestu, ki ga popisuje tudi Tavčar, pozneje pa prirejena za izvajanje v gledališču.
Po Tavčarjevi zaslugi je motiv Agate Schwarzkobler z Visokega znamenit, tipičen in prepoznaven loški zgodovinski motiv, ki si zasluži ohranjanje pri življenju; ne sicer zaradi mračnega vznika in zapleta, vsekakor pa zaradi humanističnega in razsvetljenskega razpleta.

V primeru dežja bo dramska igra na Loškem odru.

Dramatizacija: Ludvik Kaluža
Režija: Matija Milčinski
Kostumografija: Irena Pajkič
Prireditelj: Loški oder

LOŠKI GRAD
MUSICA LOCOPOLITANA: FESTIVAL HISTORIČNE GLASBE IN PLESA

RENESANČNI DRUŽABNI PLESI ZA UDELEŽENCE DELAVNIC IN OBISKOVALCI

Organizacija: Janez Jocif, JSKD Škofja Loka